novice aktivnosti fotogalerija gradiva povezave kontakt RSS kanali
Krajevna skupnost Šoštanj je organizacijska enota lokalne samouprave pod okriljem občine Šoštanj ter pokriva področje mesta Šoštanj z bližnjo okolico ter obmestni naselji Metleče in Družmirje. Poleg zastopanja interesov prebivalcev Krajevna skupnost Šoštanj organizira različne prireditve, upravlja otroško igrišče TRESIMIRJEV PARK in grad Šoštanj - PUSTI GRAD ter skrbi za promocijo mestnih znamenitosti.  
MESTO ŠOŠTANJ
PREDSTAVITEV KS
TRESIMIRJEV PARK
ZNAMENITOSTI
DRUGI O NAS
OPRAVLJENO DELO
Iskanje
 
Vreme

Domov > PREDSTAVITEV KS

PREDSTAVITEV KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠOŠTANJ

Šoštanj je pridobil trške pravice leta 1348, mestne pa leta 1911. Po osamosvojitvi Slovenije je Državni zbor Republike Slovenije sprejel sklep, da ima naselje Šoštanj status MESTA.

Logotip MESTA ŠOŠTANJ:

logotip_mesto_sostanj.jpg

Logotip Mesta Šoštanj je dostopen v PDF verziji in v krivuljah: pantone in cmyk!


Osnovni podatki o Krajevni skupnosti Šoštanj:

Krajevna skupnost Šoštanj
Trg svobode 12, 3325 Šoštanj

El. pošta: info@ks-sostanj.si

Matična št.: 5028361
Davčna št.: 58218335
Bančni račun: 01326-6450875213

Več podatkov o KS Šoštanj se nahaja na strani KONTAKT.


SESTAVA SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠOŠTANJ V MANDATNEM OBDOBJU 2014 - 2018

 

  Ime in priimek
Funkcija Področje
Dodatne funkcije
1 Urška KURNIK predsednica

Vodenje KS

2 Mojca ČEBUL podpredsednica Infrastruktura in problematika kraja
Delo z mladimi

3 Maša STROPNIK tajnica Kultura in turizem
Infrastruktura in problematika kraja
- Svetnica
4 Aleksander KAVČNIK
član Vodenje uradnih ur
Kultura in turizem
Šport
5 Marjan STVARNIK
član Vodenje uradnih ur
Šport

6 Boris GOMBOC
član Infrastruktura in problematika kraja
7 Janja BURKELC
član Šport
Delo z mladimi

Rezultati volitev za svete krajevnih skupnosti v občini Šoštaj 2014

Rezultati volitev za svete krajevnih skupnosti v občini Šoštanj leta 2010.

Rezultati volitev za svete krajevnih skupnosti v občini Šoštanj leta 2006.


PRIREDITVE KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠOŠTANJ 2006-2010

Krajevna skupnost Šoštanj organizira ali sodeluje pri organizaciji več prireditev, ki se dogajajo na področju mesta Šoštanj z bljižnjo okolico:

  • poletje - ŠOŠTANJ ROLA:
    • športni del: rolanje po ulicah mesta Šoštanj (2007, 2008, 2009) ter
    • kulturno-zabavni del: koncert za mlade (2007, 2008, 2009).
  • jesen - PRAZNIK MESTA ŠOŠTANJ (2007, 2008, 2009): prebivalci Šoštanja vsako leto s praznikom mesta Šoštanj obeležimo spomin na 8. oktober 1941, ko so partizani izvedli prvi napad na katero mesto v Sloveniji. Praznik posvetimo s kulturno-zabavno prireditvijo, katere program je namenjen kar najširšemu krogu prebivalcev.

Poleg tega je Krajevna skupnost Šoštanj soorganizator naslednjih prireditev:


Krajevna skupnost Šoštanj s finančnim prispevkov spodbuja naslednje prireditve:


S finančnimi sredstvi je KS Šoštanj podprla tudi naslednje projekte:


STATUT KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠOŠTANJ

(Uradni list Občine Šoštanj, številka 5/2013)

 


PRAVNA OSNOVA ZA DELOVANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠOŠTANJ

Izvleček iz STATUTA OBČINE ŠOŠTANJ:

IV. KRAJEVNE SKUPNOSTI

63. člen
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti, v katere so organizirani prebivalci občine.
Krajevna skupnost se ustanovi za več naselij, ki so med seboj prostorsko, upravno - gospodarsko, komunalno, kulturno in zgodovinsko povezana, in kjer so podani še drugi pogoji, ki zagotavljajo možnosti za uresničevanje skupnih interesov in potreb občanov.
Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko - finančnem in pravnem smislu.

64. člen
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ali najmanj tretjina volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
Pred ustanovitvijo, ukinitvijo krajevne skupnosti ali pred spremembo njenega območja se na zboru občanov ugotovi interes prebivalcev posameznih območij v občini, kjer naj bi bila ustanovljena ali ukinjena krajevna skupnost ali spremenjeno njeno območje. Volja prebivalcev se ugotovi na referendumu, ki ga razpiše občinski svet za območje, na katerem naj bi se ustanovila ali ukinila krajevna skupnost oziroma spremenilo njeno območje. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje krajevne skupnosti.
Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno skupnost ali spremeni njeno območje. Sprememba statuta, s katero se ukine krajevna skupnost ali spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta krajevne skupnosti.

65. člen
Del krajevne skupnosti se lahko izloči iz krajevne skupnosti in priključi k sosednji krajevni skupnosti, če se za to v tem delu krajevne skupnosti in v krajevni skupnosti, kateri se ta del želi priključiti, na referendumu odloči večina volivcev, ki so glasovali, in če tudi preostali del krajevne skupnosti izpolnjuje pogoje za novo krajevno skupnost.
Pred izločitvijo in priključitvijo iz prvega odstavka tega člena morajo krajevne skupnosti izdelati premoženjsko, delitveno in kadrovsko bilanco.

66. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava. Krajevna skupnost kot pravna oseba nastopa v pravnem prometu v okviru nalog določenih s tem statutom ali odlokom, sprejetim na podlagi določb tega statuta.
Krajevno skupnost in svet krajevne skupnosti zastopa in predstavlja predsednik sveta krajevne skupnosti.

67. člen
Krajevna skupnost ima lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice.
Krajevna skupnosti mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje občine ter določbe tega statuta.

68. člen
Krajevna skupnost opravlja naloge iz pristojnost občine, ki se pretežno nanašajo na njene prebivalce in ki so ji prenesene v izvajanje z odloki.
Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva iz proračuna občine.
Krajevna skupnost praviloma samostojno:

  • skrbi za urejenost pokopališč in organizira pogrebno službo na krajevno običajen način, če z odlokom občine ni drugače določeno,
  • na svojem območju opravlja zimsko službo,
  • skrbi za vzdrževanje javnih poti,
  • upravlja z lastnimi premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo,
  • sodeluje pri pripravi in izvajanju projektov v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju,
  • pospešuje kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizira kulturne, športne in druge prireditve oziroma sodeluje pri takih prireditvah, kadar je organizator občina,
  • opravlja druge zadeve krajevnega značaja.

69. člen
Delovanje krajevne skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost lahko ima svoj žiro račun. Sklep o posebnem žiro računu skupnosti izda župan.
Kriterije in merila za financiranje nalog in delovanje krajevnih skupnosti iz proračuna občine določi občinski svet ob sprejemu proračuna za tekoče leto na predlog župana.
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.
Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna. Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevne skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine.
Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine. Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti.

70. člen
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno odgovarja občina.
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, njene pravice in obveznosti preidejo na nove krajevne skupnosti z lastnostjo pravne osebe, ki nastanejo z združitvijo ali z razdružitvijo iz prejšnjih krajevnih skupnosti, če pa se nove pravne osebe ne ustanovijo, preidejo pravice in obveznosti na občino.

71. člen
V okviru nadzora ima član nadzornega odbora, ki ga nadzorni odbor za to pooblasti, kakor tudi izvedenec, ki ima pooblastilo nadzornega odbora, pravico vpogleda v celotno finančno in drugo dokumentacijo krajevnih skupnosti.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi nezakonito, nenamensko ali nesmotrno porabo ali pridobivanje sredstev v krajevni skupnosti, lahko občinski svet med proračunskim letom ustavi financiranje krajevne skupnosti iz občinskega proračuna, dokler nepravilnosti v poslovanju krajevne skupnosti niso odpravljene.

72. člen
Krajevna skupnost ima svoj statut, ki podrobneje določa naloge, način financiranja ter načela za organiziranost in delovanje organov krajevne skupnosti.
Soglasje k statutu krajevne skupnosti daje občinski svet.

73. člen
Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo volivci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
Redne volitve v svete krajevnih skupnost se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet. Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
Število članov sveta krajevne skupnosti določi občinski svet z odlokom, s katerim na podlagi sklepov svetov krajevnih skupnosti določi tudi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti.
Člani sveta krajevne skupnosti se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov sveta krajevne skupnosti se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta krajevne skupnosti, traja pa do prve seje novo izvoljenega sveta krajevne skupnosti.
Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je nezdružljiva s funkcijo župana, podžupana, s članstvom v nadzornem odboru občine ter z delom v občinski upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo prenehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana krajevne skupnosti.
Funkcija člana sveta je častna.

74. člen
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče dotedanji predsednik KS. Svet krajevne skupnosti se konstituira na prvi seji, ko je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat letno oziroma po potrebi. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva najmanj četrtina članov sveta krajevne skupnosti, občinski svet, župan ali nadzorni odbor.
Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.

75. člen
Svet krajevne skupnosti ima predsednika in podpredsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne skupnosti.
Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
Svet krajevne skupnosti imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge, za katere ga zadolži predsednik.

76. člen
Svet krajevne skupnosti lahko občinskemu svetu predlaga odločitve, ki se nanašajo na krajevno skupnost.
Občinski svet mora pred sprejetjem odločitve, ki se nanaša na krajevno skupnost, pridobiti mnenje sveta krajevne skupnosti.
Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati na seji sveta krajevne skupnosti brez pravice glasovanja.
Odločitve sveta krajevne skupnosti v zvezi s pravnim prometom nepremičnega premoženja krajevne skupnosti so veljavne, ko da nanje soglasje občinski svet.

77. člen
Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti tudi:

  • obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
  • daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
  • sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem krajevne skupnosti.

Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo.
Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore občanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora občanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.

78. člen
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:

  • če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
  • če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
  • če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko.

Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.

79. člen
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje koordinacijsko telo, ki ga sestavljajo predsedniki svetov krajevnih skupnosti.


Spisek govornikov na pogrebih

V sodelovanju s Portalom sostanj.info